O NAS
g.Volf Joseph starejši z učenci med letoma 1914 in 1922.
Pihalni orkester Apače ima že zelo dolgo tradicijo. Najstarejši ohranjen notni zapis sega kar v leto 1885. Prebivalci Apaške doline so se takrat zbirali ob ličkanju koruze, pobiranju krompirja in drugih kmečkih opravilih ter si z veseljem zraven tudi kaj zapeli ali zaigrali. To jim je prišlo v navado, zato so se ljubitelji glasbe začeli dobivati tudi na vajah. Iz ene pesmi jih je nastalo deset. S tem pa je raslo tudi število članov. Tako je tudi druženje ob kmečkih opravilih postalo bolj veselo. Navdušeni pa so bili tudi mladi nadebudneži in glasba se je prenašala iz roda v rod.
Poroka med 1920 in 1930.
Iz leve proti desni sede: Breznik Anton-Lešane (Es-klarinet), Somer Anton –Lešane (1. krilovka), Anpauli –Sveta Ana (tenorhorn),Volf Joseph – Lešane (bas in takratni vodja ter učitelj), Pamer –Črnci (Es-trobenta), Franc Koler – Nasova (Es-trobenta), dalje neznano.
Kmečka opravili pa niso bila edini razlog, da je godba kaj zaigrala. Radi so jih poslušali tudi na porokah. Ob cerkvenih praznikih, prihodu škofa in pogrebih je godba bila nepogrešljiva. V »Cillier Zeitung« je 19.08.1923 bil objavljen članek pogreba gospoda Johanna Lenza iz Žepovc, v katerem je godba omenjena kot »Abstaller Musikkapelle«.
Cillier Zeitung, 19.8.1923, stran 3
Poroka
Iz leve proti desni sede: Koler Franc (Es-trobenta), Koler Joseph (Es-trobenta), Somer Peter (krilovka), Vakaj Jakob (tenorhorn), Volf Joseph ml. (bas), Somer Anton (krilovka) in Breznik Anton (klarinet).
Poroka med 1925 in 1934.
Iz leve proti desni sede: Koler Ludvik (veliki boben in činele),neznan,Breznik Anton (krilovka), Somer Peter (krilovka), Vakaj Jakob (tenorhorn), Volf Joseph ml. (bas), Volf Joseph (C-klarinet), Koler Joseph (Es-trobenta) in Koler Franc (Es-trobenta)
Leta 1934 je umrl prvi vodja takratne zasedbe gospod Joseph Volf, ki je bil tudi učitelj.
Vir: Slovenski gospodar: 26.2.1941, stran 5
V tem članku je omenjen sin Josepha Volfa, ki je tudi deloval kot vodja orkestra. Leta 1945 je bil ujet kot ujetnik in se ni več vrnil.
Po smrti Volf Josepha starejšega je vodenje orkestra prevzel Tropenauer Johan starejši, ki je svoje delo opravljal vse do svoje smrti leta 1950.
Vir: Slovenski gospodar, z dne 12.7.1939
Vir: Slovenski gospodar, 18.10.1939, stran 9
Vir: Slovenski gospodar: 26.2.1941, stran 5
Po njegovi smrti je njegovo delo nadaljeval njegov sin, Tropenauer Johan mlajši, ki je učil tudi instrumente in bil odličen instrumentalist. V orkestru je igral vse instrumente. Pisal je tudi note za vse instrumente in to brez pomoči instrumenta, kar iz »glave«. Kot osnovnošolski otrok (do 14 leta, točno ni znano), se je z orkestrom podal na tekmovanje oz. »Musikanntentref« v Avstrijo. Tam so sodelovali orkestri, ki so prihajali iz večjih krajev in so bili veliko večji. Vsi so igrali, z orkestrsko postavitvijo, lepo oblečen, samo oni ne. Johanna Tropenauerja mlajšega so postavili na mizo (igral je 1. krilovko), se postavili v krog in zaigrali nekaj koračnic. Na koncu so dobili 1. mesto. Kasneje, ko je odraščal, je obiskoval tudi glasbeno šolo v Bad Radkersburgu in sodeloval pri različnih orkestrih. Vabljeni je celo bil v vojaški orkester Jugoslavije, a ni hotel sodelovati. Bil je kmetovalec in zelo strogi učitelj instrumentov. Umrl je leta 1988
Ponovitev Nove Maše, 1959
Iz leve proti desni sede: Črepnjak Karli (klarinet), Steyer Franc (krilovka), Kocbek Ivan (tenor), Vakaj Jakob (tenor), Johan Tropenauer mlajši (1. krilovka), Koler Joseph (Es-trobenta), Steyer Peter (veliko boben in činele), Verbošt Karel (Es-trobenta) in Sebastijan Pfeiler (bas-helikon).
Nova Maša pri Urbaničevih, 1973
Okrog leta 1978, pa vse do leta 1987, se je v vodenju orkestra začel uveljavljati Urbanič Jožef. Igral je tudi več instrumentov: od trobente, tenorja in nazadnje še klarinet. Za orkester je pisal veliko not ter organiziral nastope in vaje. Tudi njegove potomce je navdušil nad glasbo. Večina jih je še danes aktivnih glasbenikov.
V vsem tem času je k orkestru veliko prispeval tudi Ivan Kocbek, ki je prav tako pisal note za orkester in učil mlade instrumentov, ki so v orkestru primanjkovali. Ivan Kocbek je še danes aktiven član orkestra.
Od leta 1987 do 1990 je godba delovala kot gasilska godba Apače. Vodja gasilske godbe je bil Ivan Črepnja starejši.
Ker je godba leta 1990 nehala delovati pod okriljem gasilcev, sta člana Vili Pfeiler in Ivan Kocbek organizirala sestanek in predlagal nakup novih uniform. Ideja je bila sprejeta. Vili Pfeiler in Ivan Kocebk sta idejo realizirala ter s pomočjo vaščanov zbrala dovolj denarja, da je godba dobila nove uniforme, ki jih je uporabljala vse do leta 2009.
Leta 1995 je vodenje orkestra prevzel Irgolič Franjo, ki je bil učitelj na glasbeni šoli Gornja Radgona.
Velika maša, 1996
Po dveh letih, torej leta 1997, je dirigentsko palico prevzel Slavko Ahlin. V istem letu dobi orkester na ustavnem občnem zboru naziv Društvo pihalni orkester Apače.
Leta 1999 vajeti prevzame akademski glasbenik Bojan Bezjak, ki orkester uspešno vodi še danes.
Leta 1997 je mesto predsednika orkestra zasedel Danilo Steyer, za njim Peter Tropenauer, nato Ivan Črepnjak, leta 2008 pa Davorin Žižek, ki je na mestu predsednika orkestra še danes.
Z menjavo in povečanjem števila godbenikov pa so naše »stare« uniforme postale stare. Tako smo v letu 2009 na Velikonočnem koncertu s ponosom predstavili nove uniforme. V istem letu smo posneli tudi svoj prvi promocijski CD, ki pa smo ga predstavili na Božično-novoletnem koncertu.
Prva slika z novimi uniformami, 2009
Leta 2010 smo se prvič udeležili Pustovanja na Ptuju, kjer smo skupaj z 49 godbami korakali v povorki po ulicah Ptuja in na koncu odigrali nekaj skupnih koračnic. Tudi v letu 2012 smo se udeležili Pustovanja na Ptuju.
Pustovanje na Ptuju, 2010
Pustovanje na Ptuju, 2012
V istem letu smo organizirali prvo mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, ki se je odvijalo v Zg. Konjišču. Veseli smo bili nastopov gostujočih orkestrov Gornja Radgona, Šentilj, Bakovci, ter gostov iz Avstrije MV Bierbaum am Auersbach in Genzlandtrachtenkapelle Mureck.
Združeni orkestri na Mednarodnem srečanju ob igranju skupnih koračnic, 2010
Orkester je bil dolga leta poznan po koračnicah, »marših«, ki so jih igrali na gasilskih povorkah, mašnih procesijah in pogrebih. Ker je razvoj glasbe šel naprej in je tudi občinstvo postalo zahtevnejše, je orkester pričeli z izvajanjem znanih in manj znanih narodnih, klasičnih in drugih skladb.
Danes šteje orkester 36 glasbe željnih članov vseh starosti, od najmlajših pa vse do staroste.
Vsako leto se predstavimo z dvema tradicionalnim koncertoma, velikonočnim in božično-novoletnim.
Velikonočni koncert, 2008
Prvomajska budnica, 2014
Zraven le-teh nas lahko slišite na tradicionalni prvomajski budnici, večini otvoritev, občinskih praznikih ter drugih prireditvah.
Vsako leto se udeležimo tudi srečanja pihalnih orkestrov.
Srečanje pihalnih orkestrov v Gornji Radgoni, 2011
Srečanje pihalnih orkestrov, 2013
Godbeniki in godbenice Pihalnega orkestra Apače bi se radi zahvalili vsem našim poslušalcem, glasbenim prijateljem, sponzorjem in vsem ostalim, ki nam na kakršen koli način pomagate…zaradi Vas imamo glasbo še raje.